Države članice WTO so novembra 2001 v Dohi (Katar) z Ministrsko deklaracijo sprožile nov krog pogajanj namenjen večji liberalizaciji svetovne trgovine. Gre za tako imenovano Doha razvojno agendo. Prvotni rok za zaključek pogajanj, 1. januar 2005, ni bil dosežen. Pogajanja so bila že večkrat prekinjena (nazadnje julija 2006), prizadevanja za njihov ponoven zagon in uspešen zaključek pa še vedno potekajo. Po optimističnih napovedih naj bi bila zaključena do konca leta 2007. Pogajanja se osredotočajo okrog enaindvajsetih različnih vprašanj, pri čemer so najpomembnejša področja kmetijstvo, nekmetijskih proizvodi (NAMA) in storitve:

Kmetijstvo: dolgoročni cilj trgovinskih pogajanj na področju kmetijstva je, preko temeljite reforme pravil in specifičnih obvez glede podpore in zaščite, vzpostaviti pravičen in tržno usmerjen trgovinski sistem. Pogajanja so zato usmerjena v občutne izboljšave glede dostopa na trg, zmanjšanje oz. postopno eliminacijo vseh oblik izvoznih subvencij ter občutno zmanjšanje domačih subvencij, ki motijo trgovino. Posebne obravnave bodo deležne države v razvoju, kar naj bi bilo razvidno tako iz seznamov koncesij in sprejetih obvez kot iz izpogajanih pravil in ukrepov.

Nekmetijski proizvodi (NAMA): pogajanja so usmerjena v zmanjšanje carin za nekmetijske proizvode. Cilj pogajanj je zmanjšati oz. odpraviti carine (vključno z zmanjšanjem oz. odpravo carinskih vrhov (tariff peaks), visokih carin in naraščanja carin) in tudi necarinske ovire (predvsem za proizvode, ki so v izvoznem interesu držav v razvoju). Pri tem želijo države članice WTO upoštevati posebne potrebe in interese držav v razvoju in najmanj razvitih držav in priznavajo, da tem državam ni potrebno prevzeti tolikšnih zavez za zmanjšanje carin kot drugim udeležencem. Za industrijske dežele, se kot carinski vrhovi smatrajo carine, ki dosegajo ali presegajo 15%. Pogajanja za liberalizacijo trgovine z nekmetijskimi proizvodi se odvijajo v pogajalski skupini za dostop do trga (Market Access Negotiating Group).

Storitve: pogajanja o storitvah so bila, v skladu z določili Splošnega dogovora o trgovini s storitvami (GATS), ob sprožitvi pogajanj v okviru Doha razvojne agende, v teku že skoraj dve leti. GATS namreč države članice zavezuje, da vstopajo v zaporedne kroge pogajanj z namenom postopne liberalizacije trgovine s storitvami (prvi krog se je moral začeti pet let po letu 1995). Deklaracija iz Dohe torej sprejema že opravljeno delo, potrjuje pogajalske smernice in procese in vzpostavlja časovno premico pogajanj. Pogajanja se odvijajo na »posebnih zasedanjih« Sveta za storitve in na rednih srečanjih subsidiarnih odborov ali delovnih skupin.