Nadzor izvoza blaga z dvojno rabo

Evropska Unija je vzpostavila skupen sistem nadzora izvoza blaga z dvojno rabo, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti in odgovornosti držav članic predvsem glede neširjenja orožja, prav tako pa je skupen sistem nadzora in usklajene politike osnovni pogoj za prost pretok blaga z dvojno rabo znotraj Skupnosti.

S ciljem zagotavljanja varnosti se izvaja nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo, ki je opredeljeno kot blago, vključno s programsko opremo in tehnologijo, ki se lahko uporabljajo v civilne in tudi v vojaške namene, vključuje pa tudi vso blago, ki se lahko uporabi tako za neeksplozivno uporabo kot tudi za kakršno koli uporabo pri izdelavi jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav. Hkrati pa je naš cilj pospeševanje izvoza blaga z dvojno rabo v tretje države, saj je EU med pomembnejšimi proizvajalci tega blaga.

Slovenija je kot članica EU zavezana k upoštevanju zakonodaje Evropske Skupnosti, ki na področju nadzora izvoza z Uredbo Sveta 1334/2000 vzpostavlja režim Skupnosti za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo. Evropska uredba o nadzoru izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo pomaga državam članicam pri uresničevanju njihovih zavez, ki so jih sprejele v okviru mednarodnih režimov za nadzor izvoza ali kot podpisnice pogodb in dogovorov o neširjenju jedrskega orožja.

Z namenom ustrezne implementacije evropske Uredbe sta bila sprejeta:

Zakon o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (Ur.l. RS, št. 37/2004) in

Uredba o izvajanju kontrole izvoza blaga z dvojno rabo (Ur.l. RS, št. 53/2005 in 4/2006).

Seznam blaga z dvojno rabo je sestavljen iz seznamov blaga mednarodnih izvoznih režimov:

Wassenaar Arrangement (konvencionalno orožje),

Missile Technology Control Regime (režim nadzora raketne tehnologije),

Nuclear Suppliers Group (skupina jedrskih dobaviteljic) in

Australia Group (biološki in kemični izdelki).

V skladu z evropsko Uredbo mora vsaka fizična ali pravna oseba za izvoz blaga, naštetega v Prilogi I k Uredbi (seznam blaga z dvojno rabo), in za prenos blaga iz Priloge IV k Uredbi znotraj Skupnosti, pridobiti izvozno dovoljenje.

Dovoljenje je prav tako potrebno za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni našteto v Prilogi I, če so izpolnjeni določeni pogoji (t.i. »catch all« klavzula), skladno s 4. členom Uredbe. Za izvoz blaga iz Priloge I, razen blaga iz Dela 2 Priloge I, velja splošno izvozno dovoljenje Skupnosti za izvoz v Avstralijo, Kanado, Japonsko, Novo Zelandijo, Norveško, Švico in ZDA. Za izvoz tega blaga v navedene države ni potrebno pridobiti izvoznega dovoljenja.

V primeru, da je izvoz določenega blaga, programske opreme ali tehnologije iz Slovenije predmet nadzora, takšnega blaga ni mogoče zakonito izvoziti brez ustreznega izvoznega dovoljenja. Zahtevek za izdajo dovoljenja se vloži pri Ministrstvu za gospodarstvo.

*Podjetja, ki izvažajo kemikalije, biološke snovi ali tehnologijo za njihovo proizvodnjo in uporabo in se le-to uvršča na seznam blaga z dvojno rabo, se morajo od februarja 2008 naprej obrniti z vlogo za izdajo dovoljenja na Urad RS za kemikalije.

Mednarodno uvozno potrdilo

V primeru, da se za izvoz blaga z dvojno rabo v Slovenijo zahteva uvozno potrdilo državnih organov Republike Slovenije, takšno potrdilo (mednarodno uvozno potrdilo) po preučitvi vloge izda Ministrstvo za gospodarstvo, kar smiselno velja tudi v primeru prenosa blaga znotraj Skupnosti.

Z mednarodnim uvoznim potrdilom se potrjuje, da bo uvoznik uvozil navedeno blago v Republiko Slovenijo, oziroma da ga ne bo preusmeril oziroma ponovno izvozil drugam brez dovoljenja pristojnega organa Republike Slovenije. Zahtevek za izdajo mednarodnega uvoznega potrdila se vloži pri Ministrstvu za gospodarstvo.

Omejevalni ukrepi proti Iranu

Pri izvozu v Iran je potrebna posebna previdnost izvoznikov, saj je zaradi sprejete zakonodaje izvoz in uvoz blaga in tehnologie v Iran omejen.

V skladu z Resolucijo 1737, ki jo je decembra 2006 sprejel Varnostni svet ZN proti Iranu, ker ni prenehal z aktivnostmi bogatenja urana, je EU sprejela Skupno stališče Sveta EU 2007/140/SZVP, ki določa nekatere omejevalne ukrepe proti Iranu: prepoveduje dobavo ali prodajo vseh surovin, opreme ali tehnologije, ki bi lahko prispevale k iranskemu jedrskemu in raketnemu programu, nalaga pa tudi zamrznitev premoženja podjetjem in posameznikom, povezanim z omenjenima programoma. Za enotno izvajanje ukrepov je EU sprejela Uredbo Sveta EU 423/2007 (prečiščeno besedilo, vključuje spremembe uredbe) in najnovejšo Uredbo Komisije 219/2008 (ki še ni vključena v prečiščeno besedilo) o omejevalnih ukrepih proti Iranu.

Priloge Uredbe Sveta EU 423/2007 so:

Priloga I: popolna prepoved prodaje, dobave, prenosa ali izvoza blaga iz Priloge I v Iran

Priloga II:  predhodna odobritev je potrebna za prodajo, dobavo, prenos ali izvoz blaga in tehnologije, ki nista navedena v Prilogi I, in bi bila lahko povezana s procesi bogatenja urana in proizvodnje težkih vod ali razvoja raketnih sistemov za jedrsko orožje;

Priloga III: naslovi spletnih strani pristojnih organov v državah članicah

Prilogi IV in V:  seznam oseb, subjektov in organov, za katere velja zamrznitev sredstev in ekonomskih virov. Priloga je bila nazadnje spremenjena 11. marca 2008 z Uredbo Komisije 219/2008.

Omejevalni ukrepi proti DLR Koreji

Varnostni svet Združenih narodov je sprejel Resolucijo 1718/2006, v kateri je obsodil jedrski poskus, ki ga je izvedla Demokratična ljudska republika Koreja. V skladu z Resolucijo je bilo sprejeto Skupno stališče Sveta EU 2006/795/SZVP, ki vzpostavlja vojaški embargo, embargo na določene storitve, blago in tehnologijo, embargo na luksuzno blago, prepoved vstopa določenim osebam v države EU in zamrznitev sredstev osebam in subjektom, ki so vpletene v programe, povezane z jedrskim orožjem ali orožjem za množično uničevanje.
Omejitve mora upoštevati tudi Slovenija pri izvozu blaga in tehnologije, ki bi lahko prispevali k severnokorejskim programom, povezanim z jedrskim orožjem in orožjem za množično uničevanje.

Za enotno izvajanje ukrepov je EU sprejela Uredbo Sveta 329/2007 (prečiščeno besedilo, vključuje spremembe po Uredbi Komisije 117/2008, s katero sta se spremenili Prilogi I in II k Uredbi Sveta 329/2007).
 
Priloge Uredbe Sveta 329/2007 so:
Priloga I: popolna prepoved prodaje, dobave, prenosa ali izvoza blaga iz Priloge I v Severno Korejo in prepoved zagotavljanje tehnične pomoči,
Priloga II: naslovi spletnih strani pristojnih organov v državah članicah,
Priloga III: seznam luksuznega blaga, 
Priloga IV: seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov,  katerim je omejeno poslovanje.

Nadzor trgovine z blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje

Slovenija je neposredno zavezana z zakonodajo EU, Uredbo Sveta 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, na področju nadzora uvoza in izvoza takšnega blaga. Namen uredbe je preprečiti, da bi gospodarski subjekti imeli kakršnekoli koristi od trgovine z blagom, ki bi pospeševala ali kako drugače omogočala izvajanje politik v zvezi s smrtno kaznijo ali mučenjem in drugim okrutnim, nečloveškim ali poniževalnim ravnanjem ali kaznovanjem.

Z namenom ustrezne implementacije evropske Uredbe je bila sprejeta Uredba o trgovini z blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. (Ur.l. RS, št. 60/06).

Evropska Uredba določa prepoved uvoza in izvoza ter prepoved zagotavljanja tehnične pomoči za blago, ne glede na njegovo poreklo, ki je praktično uporabno zgolj za izvrševanje smrtne kazni ali za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje in je našteto v seznamu blaga v Prilogi II.

Izjema velja le za blago, ki bo zaradi svojega zgodovinskega pomena uporabljeno izključno za namene javne razstave v muzeju. Uredba določa tudi način izvajanja nadzora nad izvozom blaga, ki se lahko uporablja tudi za druge, zakonite namene. Izvoz tega blaga, ki je naveden v seznamu blaga v Prilogi III Uredbe Sveta 1236/2005, se dovoljuje na podlagi izvoznega dovoljenja. Zahtevek za izdajo dovoljenja se vloži pri Ministrstvu za gospodarstvo. 

Poročilo o delu (od 30.7.2006 do 30.7.2007)

Razpisi zveze NATO

S članstvom Slovenije v zvezi NATO so med ostalim vzpostavljeni pogoji za povezovanje in krepitev slovenskega gospodarstva z gospodarstvi drugih držav članic preko različnih mehanizmov, med katere sodijo tudi NATO razpisi. Preko teh razpisov so slovenska podjetja pridobila dodatno možnost vključitve v mednarodno poslovno okolje, kar jim omogoča poslovne priložnosti za sodelovanje v znanstvenem, tehnološkem in informacijskem okolju ter ekonomsko sodelovanje z najbolj razvitimi državami tako na vojaškem kot na civilnem področju.

Ministrstvo za gospodarstvo objavlja informacije o najavah NATO razpisov za civilne dobave, na katerih lahko sodelujejo naša podjetja. Znotraj teh civilnih dobav se zagotavljajo dobave za delovanje sedeža NATO, NATO-ve infrastrukturne investicije itd.

Podrobnosti o najavah razpisov, upravičenosti podjetij za sodelovanje in prijavi zainteresiranih podjetij lahko najdete na spletni strani izvoznega okna. Za NATO dobave velja splošen princip, da se nakupi izvedejo z mednarodnimi javnimi razpisi. Na razpise se lahko prijavijo izključno podjetja držav članic NATO. Na razpisih imajo enake možnosti, ker se njihove ponudbe obravnavajo nediskriminatorno. Ministrstvo želi slovenska podjetja informirati o poslovnih priložnostih znotraj NATO, seznaniti s postopkom NATO naročanja in z načinom prijavljanja na razpise.