Ministrstvo za gospodarstvo | Vlada Republike Slovenije

Vlada RS je dne 30. 12. 2009 sprejela Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (v nadaljevanju: uredba), ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 114/09 z dne 31. 12. 2009, veljati pa je začela naslednji dan po objavi.

Zavezanci po uredbi so vsi dobavitelji električne energije, toplote iz distribucijskega omrežja, plina in tekočih goriv končnim odjemalcem. Uredba pa jih ločuje na velike zavezance in male zavezance, pri čemer:

• so veliki zavezanci dobavitelji toplote iz distribucijskega omrežja, ki dobavljajo najmanj 75 GWh toplote letno, ter dobavitelji električne energije, plina in tekočih goriv, ki dobavljajo najmanj 200 GWh energije letno,
• so mali zavezanci dobavitelji toplote iz distribucijskega omrežja, ki dobavljajo manj kot 75 GWh toplote letno, ter dobavitelji električne energije, plina in tekočih goriv, ki dobavljajo  manj kot 200 GWh energije letno.

Ločitev na velike zavezance in male zavezance je pomembna zaradi priprave in izvedbe programov za izboljšanje energetske učinkovitosti, saj veliki zavezanci praviloma programe pripravljajo in izvajajo sami, medtem ko za male zavezance programe pripravlja in izvaja Eko sklad.

Uredba določa:

1. najmanjšo višino doseganja prihrankov energije pri končnih odjemalcih, ki je za dobavitelje vseh vrst energije (torej za vse zavezance) določena enotno in sicer 1 % letno,

2. vrste energetskih storitev in ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti za doseganje prihrankov energije. S strani ministra za gospodarstvo je bil sprejet Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS, št. 4/10), v katerem so ukrepi določeni. Ob tem velja poudariti, da lahko dobavitelji posameznih vrst energije oziroma goriv v svoje programe vključijo tudi energetske storitve in ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki zmanjšujejo porabo drugih vrst energije oziroma goriv. S tem je določena večja fleksibilnost, saj je izvedba ukrepov za doseganje prihrankov pri nekaterih energentih dražja in težje izvedljiva kot pri drugih,

3. obveznost priprave in izvajanja ter obvezne sestavine programov za izboljšanje energetske učinkovitosti ter roke in obseg poročanja o izvajanju teh programov. Ti programi morajo biti potrjeni s strani Agencije za energijo. Programi so načeloma enoletni; njihova izvedba pa mora biti končana v letu, za katerega so pripravljeni in potrjeni. Podrobna metodologija za izdelavo programa ni določena, kar izdelovalcem pušča večjo samostojnost in iniciativnost ter posledično zagotavlja hitrejšo pripravo programov, saj večina dobaviteljev že sedaj izvaja podobne programe oziroma posamezne ukrepe,
4. za vsako leto posebej v obdobju 2010 do 2012 v Prilogi 1 določa višino prispevka za povečanje učinkovitosti rabe električne energije (v nadaljevanju: prispevek) in dodatkov k ceni toplote oziroma k ceni goriv za povečanje energetske učinkovitosti (v nadaljevanju: dodatki), ki jih končni odjemalci plačujejo dobaviteljem.

Višina prispevka za povečanje učinkovitosti rabe električne energije in dodatkov k ceni toplote

in k ceni goriv za povečanje energetske učinkovitosti za leto 2010

              Opomba: Cenik prispevka in dodatkov ne vključuje DDV.

Zavezanci morajo prispevek in dodatke začeti zbirati z naslednjim mesecem po uveljavitvi uredbe, torej s februarjem 2010. Zavezanci, ki so dobavitelji naftnih derivatov, katerih cene se oblikujejo na podlagi predpisa o oblikovanju cen naftnih derivatov, so dolžni pričeti zbirati dodatke ob prvi spremembi cene naftnih derivatov v skladu s tem predpisom, v naslednjem mesecu po uveljavitvi te uredbe, torej od prve spremembe cene drobnoprodajnih cen naftnih derivatov v februarju.

Podlaga za sprejem uredbe je Energetski zakon (Uradni list RS št. 27/07 – UPB-2 in 70/08, v nadaljevanju zakon), ki v 66. b in 67. členu določa, da so vsi dobavitelji energije in goriv končnim odjemalcem zavezanci za doseganje prihrankov energije. Nadalje je določeno, da morajo zbirati prispevek oziroma dodatek ter izvajati programe za izboljšanje energetske učinkovitosti. Zakon določa tudi podlago za dva izvedbena predpisa in sicer za Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih in Pravilnik o metodah za  določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih. Zakon v 4. členu določa, končne odjemalce; to so fizične ali pravne osebe, ki kupujejo energijo za lastno končno rabo. Zakon v 113. b členu določa tudi globo za ravnanje, ki ni v skladu z določbami 66.b člena in sicer v višini od 20.000 do 250.000 eurov za pravno osebo in od 1.000 do 10.000 eurov za odgovorno osebo pravne osebe. 

Od več izvajalcev energetskih dejavnosti, ki so po določilih uredbe zavezanci, smo prejeli različna vprašanj v zvezi z izvajanjem uredbe. V nadaljevanju vam podajamo krajše neuradno tolmačenje uredbe, ki med drugim podaja tudi odgovore na do sedaj prejeta v vprašanja v zvezi z izvajanjem uredbe.

Razlaga pojmov - NOVO

Za opredelitev izrazov, ki so uporabljeni v uredbi, se poleg slovenskih predpisov s področja energetike uporablja tudi evropska Uredba (ES) št. 1099/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o statistiki energetike. Evropske uredbe veljajo neposredno, kar pomeni, da jih (za razliko od direktiv) ni potrebno prenašati v nacionalni pravni red, ampak zavezuje že sama evropska uredba.

Določitev zavezancev

Uredba v 13. členu določa, da morajo vsi dobavitelji do 1. marca poročati Eko skladu o količini dobavljene in s strani končnih odjemalcev plačane energije oziroma goriva v preteklem koledarskem letu.

Vrsto zavezancev (veliki oziroma mali) se določi na podlagi podatkov o prodani energiji oziroma gorivu za preteklo koledarsko leto. Uredba določa, da veliki zavezanci program za izboljšanje energetske učinkovitosti pripravijo na podlagi podatkov o količini dobavljene energije za preteklo koledarsko leto. Pri tem se ločeno upoštevajo količine električne energije, toplote, plinastih goriv oziroma tekočih goriv (upoštevajo se skupne količine vseh tekočih goriv).

Določitev količine energije za obračunavanje prispevka oziroma dodatka

Prvi odstavek 67. člena EZ določa, da morajo vsi končni odjemalci električne energije plačevati prispevek, četrti odstavek pa določa, da morajo vsi končni odjemalci plačevati dodatek k ceni toplote oziroma k ceni goriv. Prispevek in dodatek sta namenjena povečevanju energetske učinkovitosti in z njima je obremenjena cena vse končne energije, ki se porabi za energetske namene.

Dodatek se ne obračunava za končno energijo oziroma gorivo, ki je uporabljeno za neenergetsko rabo. Dobavitelji goriv končnim odjemalcem ne vedo za kakšne namene le ti porabljajo gorivo. Končni odjemalci Statističnemu uradu RS (v nadaljevanju SURS) enkrat letno poročajo, kakšno količino posameznih goriv so porabili za neenergetsko rabo. Končni odjemalci, ki vse ali del goriva porabijo za neenergetsko rabo, to dobavitelju dokažejo z izjavo, v kateri navedejo količino goriva, ki se uporabi za neenergetsko rabo. Ta količina mora biti enaka kot izhaja iz poročila, ki ga pošiljajo SURS.

Prispevek in dodatek se ne obračunavata za energijo in gorivo, ki ju dobavitelji prodajo trgovcem oziroma dobaviteljem končnih odjemalcem za nadaljnjo prodajo. EZ v 66. b členu določa, da so zavezanci za doseganje prihrankov in posledično tudi za zbiranje prispevka in dodatka dobavitelji končnim odjemalcem. Le ti pa prispevek oziroma dodatek obračunajo pri prodaji energije oziroma goriv končnim odjemalcem. Odjemalci, ki vso ali del energije oziroma goriva porabijo za nadaljnjo prodajo, to dobavitelju dokažejo z izjavo o količini energije oziroma goriva, ki ga kupujejo za nadaljnjo prodajo.

Dodatek se ne obračuna za goriva, ki se porabijo v sektorju pretvorbe energije, saj to ni končna poraba. Količina goriv, ki se porabi v sektorju pretvorbe energije je taka, kot izhaja iz poročil SURS. Edina izjema je gorivo, ki se v elektrarnah samoproizvajalcev porabi za proizvodnjo električne energije za prodajo. Samoproizvajalci količino električne energije, ki jo prodajo, dobavitelju končnim odjemalcem dokažejo z izjavo, v kateri navedejo količino goriva, ki se uporabi za proizvodnjo električne energije za prodajo.

Dodatek se obračuna tudi na mešanico biogoriv in fosilnih goriv, prav tako tudi na čista biogoriv. Dodatek je namenjen povečevanje energetske učinkovitosti, zato ni razloga, da bi bila biogoriva oproščena. 

Račun za energijo

Uredba določa prispevek in dodatek, ki sta izražena v denarni enoti na enoto energije, ki je za posamezno vrsto energije oziroma goriv najbolj običajna. V praksi se del energije oziroma goriv obračunava v drugačnih enotah (npr. toplota v obliki pare). Na računu je višina dodatka lahko izražena v enotah, ki so za posamezno vrsto energije oziroma goriva običajno navedene na računu. Pri tem se uporabi enak način preračuna, kot pri podatkih, ki jih zavezanci sporočajo SURS. Za tekoča goriva se uporabijo vrednosti iz Uredbe o biogorivih (Ur. l. RS, št. 103/07) ali pa dejanske vrednosti, za plinasta goriva in toploto pa dejanske vrednosti.

Prispevek in dodatek sta ločeno prikazana v strukturi cene v primerih, kjer je le ta strukturirana po posameznih postavkah (npr. električna energija ali zemeljski plin). V primerih, kjer je na računih prikazana skupna cena energije ali goriva (npr. bencin), le ta lahko vključuje dodatek.

Prispevek in dodatek ne vključujeta DDV.

Finančni tokovi - postopek nakazovanja sredstev Borzenu in Ekoskladu 

Uredba v 11. členu določa, da finančna sredstva za izvajanje programov za povečanje učinkovitosti rabe električne energije zagotavljajo vsi končni odjemalci, ki so dolžni za posamezno prevzemno predajno mesto dobaviteljem električne energije plačevati prispevek, finančna sredstva za izvajanje programov za povečanje energetske učinkovitosti rabe toplote iz distribucijskega omrežja, plina in tekočih goriv pa zagotavljajo vsi končni odjemalci le-teh, ki so dolžni dobavitelju plačevati dodatek. Dobavitelji morajo zbrani prispevek oziroma dodatek zbirati na ločenih računih.

V 12. členu je določeno, da dobavitelj električne energije zbrane prispevke mesečno nakazuje Centru za podpore, ki zbrana sredstva vodi na posebnem računu. Podrobnejši postopek nakazovanja sredstev za izvajanje programov za povečanje učinkovitosti rabe električne energije je Center za podpore dne 29.01.2010 določil s Sklepom o izvajanju finančne poravnave za izvajanje programov za povečanje učinkovitosti rabe električne energije,  ki je objavljen na spletni strani:  http://www.borzen.si/slo/novica/7966.

V 13. členu je določeno, da veliki zavezanci, ki so dobavitelji toplote iz distribucijskega omrežja, plina in tekočih goriv, za izvajanje potrjenih programov uporabljajo sredstva dodatkov, zbranih na njihovih ločenih računih. Dobavitelji toplote iz distribucijskega omrežja, plina in tekočih goriv, ki so mali zavezanci, zbrana sredstva dodatka mesečno nakazujejo Eko skladu. Podrobnejši postopek poročanja in nakazovanja sredstev za izvajanje programov je dne 29.01.2010 določil Eko sklad s posebnim Sklepom o zagotavljanju sredstev za izvajanje programov za izboljšanje energetske učinkovotosti in ga objavil na spletni strani: http://www.ekosklad.si/uredbaprihranki/

Ob uveljavitvi uredbe zavezanci še nimajo pripravljenih in potrjenih programov. Zato je v 8. členu določeno, da do potrditve programa s strani Agencije za energijo, veliki zavezanci mesečno nakazujejo zbrana sredstva Eko skladu in sicer v skladu s sklepom, ki ga sprejme Eko sklad. To velja tako za prispevek kot dodatek. Tako zbrana sredstva bo Eko sklad porabil za izvedbo programa, ki je v pripravi. Program bo predvidoma vključeval: nepovratne subvencije za ukrepe učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije v eno in več stanovanjskih stavbah. Program bo potrdila vlada.